Evropska unija je včeraj napovedala, da bo besedilo zakona o mehanizmu za prilagoditev ogljika na mejah (CBAM, ogljična tarifa) uradno objavljeno v Uradnem listu EU. CBAM bo začel veljati dan po objavi Uradnega lista Evropske unije, torej 17. maja! To pomeni, da je ravno danes ogljična tarifa EU prestala vse postopke in uradno začela veljati!
Kaj je davek na ogljik? Naj vam na kratko predstavim!
CBAM je eden osrednjih delov načrta EU za zmanjšanje emisij »Fit for 55«. Načrt si prizadeva do leta 2030 zmanjšati emisije ogljika držav članic EU za 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Za dosego tega cilja je EU sprejela vrsto ukrepov, vključno s povečanjem deleža obnovljivih virov energije, širitvijo trga ogljika EU, ustavitvijo prodaje vozil na gorivo in vzpostavitvijo mehanizma za mediacijo na mejah pri ogljiku, kar je skupaj 12 novih zakonov.
Če to povzamemo v poljudnoznanščini, to pomeni, da EU zaračunava izdelke z visokimi emisijami ogljika, uvožene iz tretjih držav, glede na emisije ogljika uvoženih izdelkov.
Najbolj neposreden namen EU pri uvedbi ogljičnih tarif je rešiti problem »uhajanja ogljika«. To je problem, s katerim se soočajo prizadevanja EU na področju podnebne politike. To pomeni, da so se podjetja EU zaradi strožjih okoljskih predpisov preusmerila v regije z nižjimi proizvodnimi stroški, kar posledično ni zmanjšalo emisij ogljikovega dioksida na svetovni ravni. Namen mejnega davka EU na ogljik je zaščititi proizvajalce v EU, ki so podvrženi strogemu nadzoru emisij ogljika, povečati stroške tarif relativno šibkih proizvajalcev, kot so cilji za zmanjšanje zunanjih emisij in nadzorni ukrepi, ter preprečiti podjetjem v EU, da se preselijo v države z nižjimi stroški emisij, da bi se izognila »uhajanju ogljika«.
Hkrati se bo za sodelovanje z mehanizmom CBAM začela tudi reforma sistema Evropske unije za trgovanje z ogljikom (EU-ETS). V skladu z osnutkom načrta reforme bodo brezplačne ogljične pravice EU v celoti umaknjene leta 2032, umik brezplačnih pravic pa bo še povečal stroške emisij za proizvajalce.
Glede na razpoložljive informacije se bo CBAM sprva uporabljal za cement, jeklo, aluminij, gnojila, elektriko in vodik. Proizvodni proces teh izdelkov je ogljično intenziven in tveganje za uhajanje ogljika je veliko, v poznejši fazi pa se bo postopoma razširil tudi na druge panoge. CBAM bo začel poskusno delovati 1. oktobra 2023, s prehodnim obdobjem do konca leta 2025. Davek bo uradno uveden 1. januarja 2026. Uvozniki bodo morali vsako leto prijaviti količino blaga, uvoženega v EU v preteklem letu, in svoje skrite toplogredne pline, nato pa bodo kupili ustrezno število certifikatov CBAM. Cena certifikatov bo izračunana na podlagi povprečne tedenske dražbene cene pravic EU ETS, izražene v EUR/t emisij CO2. V obdobju 2026–2034 bo vzporedno s CBAM potekala postopna ukinitev brezplačnih kvot v okviru EU ETS.
Na splošno ogljične tarife znatno zmanjšujejo konkurenčnost zunanjih izvoznih podjetij in predstavljajo novo vrsto trgovinske ovire, ki bo imela številne posledice za mojo državo.
Najprej, moja država je največja trgovinska partnerica EU in največji vir uvoza blaga, pa tudi največji vir emisij ogljika, ki jih država vgrajuje v uvoz EU. 80 % emisij ogljika iz vmesnih proizvodov, izvoženih v EU, izvira iz kovin, kemikalij in nekovinskih mineralov, ki spadajo v sektorje z visokim tveganjem uhajanja na trgu ogljika EU. Ko bo vključen v uredbo o ogljičnih mejah, bo imel ogromen vpliv na izvoz; o njegovem vplivu je bilo opravljenih veliko raziskav. V primeru različnih podatkov in predpostavk (kot so obseg emisij uvoženih proizvodov, intenzivnost emisij ogljika in cena ogljika sorodnih proizvodov) bodo sklepi precej drugačni. Na splošno velja prepričanje, da bo prizadetih 5–7 % celotnega kitajskega izvoza v Evropo, izvoz sektorja CBAM v Evropo pa se bo zmanjšal za 11–13 %; stroški izvoza v Evropo se bodo povečali za približno 100–300 milijonov ameriških dolarjev na leto, kar predstavlja 1,6–4,8 % izvoza proizvodov, zajetih v uredbo CBAM.
Hkrati pa moramo videti tudi pozitiven vpliv politike EU o „ogljičnih tarifah“ na izvozno industrijo moje države in izgradnjo trga ogljika. Če za primer vzamemo železarsko in jeklarsko industrijo, obstaja razlika v višini ene tone emisij ogljika na tono jekla v moji državi in EU. Da bi nadomestili to vrzel v emisijah, morajo železarska in jeklarska podjetja v moji državi kupiti certifikate CBAM. Po ocenah bo mehanizem CBAM vplival na obseg trgovine z jeklom v moji državi za približno 16 milijard juanov, tarife se bo povečal za približno 2,6 milijarde juanov, stroške za približno 650 juanov na tono jekla in davčno obremenitev bo znašala približno 11 %. To bo nedvomno povečalo izvozni pritisk na železarska in jeklarska podjetja v moji državi ter spodbudilo njihov prehod na nizkoogljični razvoj.
Po drugi strani pa je izgradnja trga ogljika v moji državi še v povojih in še vedno iščemo načine, kako bi stroške emisij ogljika odrazili na trgu ogljika. Trenutna raven cen ogljika ne more v celoti odražati ravni cen domačih podjetij, še vedno pa obstajajo nekateri dejavniki, ki niso povezani s cenami. Zato bi morala moja država pri oblikovanju politike „ogljičnih tarif“ okrepiti komunikacijo z EU in razumno upoštevati manifestacijo teh stroškovnih dejavnikov. To bo zagotovilo, da se bodo industrije moje države lahko bolje spopadale z izzivi, ki jih prinašajo „ogljične tarife“, hkrati pa bo spodbujalo stalen razvoj izgradnje trga ogljika v moji državi.
Zato je to za našo državo hkrati priložnost in izziv. Domača podjetja se morajo soočiti s tveganji, tradicionalne industrije pa se morajo za odpravo vplivov zanašati na »izboljšanje kakovosti in zmanjšanje emisij ogljika«. Hkrati lahko industrija čistih tehnologij v moji državi prinese »zelene priložnosti«. Pričakuje se, da bo CBAM spodbujal izvoz novih energetskih industrij, kot je fotovoltaika, na Kitajskem, pri čemer bo upošteval dejavnike, kot je spodbujanje lokalizirane proizvodnje novih energetskih industrij v Evropi, kar bi lahko spodbudilo povečanje povpraševanja kitajskih podjetij po naložbah v tehnologije čiste energije v Evropi.
Čas objave: 19. maj 2023